| |
| Ko je leta 1985 v Sežano prišla živeti in delati Stanislava Knez Milojković, je s seboj prinesla izjemno bogato dediščino svojega dotedanjega likovnega ustvarjanja, ki ga je začela sredi 60-tih let prejšnjega stoletja. Od tedaj so njena dela – predvsem prefinjeni, lirični akvareli – skoraj vsako leto razstavljena na samostojnih ali skupinskih razstavah in njene književne ilustracije plemenitijo marsikatero knjigo. Njene slike – naj samo na hitro spomnim – so krasile številne likovne galerije po Evropi in svetu, od kanadskega Vancouvra do Tokija, od Osla do Teherana.
Takoj, ko je obnovila staro kraško domačijo na Vidmašču, zgodovinskem delu Sežane, je začela svoja likovna dela predstavljati tudi domačemu, kraškemu človeku in se potapljati v čarobne kolorite Krasa v vseh letnih časih, vse do morja. Kras je kot akvarelna upodobitev znotraj ustvarjalnega opusa Stanislave – Cace postal del slovenske likovne zgodovine, kjer je obstal kot izvirna, avtorska refleksija pokrajine, ki skozi geološko preteklost in človekovo zgodovino ohranja svojo prvobitno identiteto. Kot vrhunska mojstrica akvarela – medse so jo kot eno redkih oseb iz slovanskega sveta sprejeli tudi člani angleškega Kraljevega društva akvarelistov Velike Britanije – upodablja Kras več kot samo simbolično pokrajino čiste poezije – pokrajina dobi prispodobo kozmične prabiti, od koder izvira in se vrača Stvarnikov pogled. Ta njen »creatio Mundi« naseljujejo prav tako subtilni akti in portreti, njene književne ilustracije in kolaži in vsem je z močno, a izjemno nežno voljo-kot-Hotenjem vdahnila samosvojo, avtorsko prepoznavno likovno govorico.
Jadran Sterle
Akt
|
|
|
|
|
Podatki o knjigi:
